Kot cvetlice ... Ki prezgodaj spomladi ... Odprejo...
Erika Kum
Erika Kum je avtorica devetih leposlovnih del za mladino, pesnica in likovna ustvarjalka. PouÄuje slovenšÄino kot tuji jezik, piše podnapise ter sodeluje pri razliÄnih projektih.
Kot cvetlice je prvi del znanstvenofantastiÄne zbirke štirih romanov za mlade in mlade
odrasle (Kot cvetlice; Ki prezgodaj spomladi; Odpirajo; Svoje cvetove). Dogaja se v Evropi
leta 2098/2099 in v celotni zbirki zajema obdobje enega leta.
Zgodba govori o skrivnostni anti-herojinji Aini Katona, ki jo oznaÄuje burna preteklost. S
svojo skupino opravlja delovno izmenjavo v Pariškem kozolu, zavarovanem steklenem
mestu, ko jih iz vsakodnevne rutine vrže prihod deÄka, ki je izgubil spomin in si bolj kot vse
želi najti svojo družino. Tako v skupini trÄita nasprotni osebnosti in Aininem mrazu zaÄne
nasprotovati deÄkova toplota, ki bo morda otoplila tudi njeno srce.
ZnanstvenofantastiÄni psihološki roman opisuje spopadanje glavnih junakov s svetom, ki
individualistom ni naklonjen. V družbi, kjer si ves Äas razpet med svojo moralo in realnostjo,
ter v okolju, kjer ne veš, kdo je tvoj prijatelj in kdo tvoj sovražnik.
Roman uporablja veÄ modernih postopkov pisanja ter raziskuje meje jezika in domišljije. Z
izseki spominov, pogovori v tujih jezikih in notranjim dialogom pa bralcu priÄara vzdušje
tistega sveta.
Kot cvetlice
odlomek:
ā
Visoki oranžni plameni so se dvigovali v višino kot pošasti. Ognjeni zublji so se vzpenjali in lizali Ärno nebo. VroÄina mi je butala v obraz in solzila oÄi. Dim mi je praskal pljuÄa in jih silil h kašlju.
Gorelo je nekaj metrov pred mano. Vendar ni bila moja krivda….
Kot cvetlice je prvi del znanstvenofantastiÄne zbirke štirih romanov za mlade in mlade odrasle.
Roman opisuje spopadanje glavnih junakov s svetom, ki individualistom ni naklonjen. V družbi, kjer si ves Äas razpet med svojo moralo in realnostjo, ter v okolju, kjer ne veš, kdo je tvoj prijatelj in kdo tvoj sovražnik.
Ki prezgodaj spomladi
ā
odlomek:
ā
Pozno zimsko sonce se je oklepalo mojih bledih lic. Rahel veter je zazibal gola drevesa in ustvaril melodijo otožnega šepetanja. Mrzlo steklo mi je hladilo Äelo in bistrilo misli. Pogovor v ozadju je udarjal ob mojo lobanjo.
Odšel je.
Vendar ni bila moja krivda.
ā
ā
Video predstavitev:
https://www.youtube.com/watch?v=PwFzDHIdyQA
ā
Odpirajo
odlomek:
ā
āPogledam ga in dvignem dlan. Primem njegovo lice in s palcem pobožam mehko kožo. Dvigne pogled in se mi zazre v oÄi. Opazujem njegove zelene šarenice, topel pogled, poln sprejemanja. OÄi. Meni tako drage oÄi. Poskušam si jih Äim bolje zapomniti in jih za veÄno vkleniti v svoj spomin, saj vem, da jih nikoli veÄ ne bom videla.Odšla sem. Vendar ni bila moja krivda.